Kolar Celarčeva: Glas proti interpelaciji je glas za kakovostno, javno in solidarno zdravstvo

Ljubljana, 13. septembra (STA) - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zavrnila vseh pet točk iz interpelacije. Kot je dejala, predlagatelj ni predstavil niti enega samega argumenta, da krši prisego ob imenovanju. Poslance je pozvala, naj se z zavrnitvijo interpelacije tudi ob tej priložnosti opredelijo za kakovostno, javno in solidarno slovensko zdravstvo.

sreda, 13. septembra 2017 | 12:15

Kolar Celarčeva je očitke iz interpelacije označila kot neutemeljene. Glede očitka soodgovornosti za neukrepanje pri korupciji v zdravstvu je dejala, da pri vodenje ministrstva in vsakodnevnem delu vztraja pri načelu ničelne tolerance do korupcije, a nima možnosti, da bi kar sama preganjala posamezne zdravnike ob sumu korupcije. So pa na ministrstvu uvedli sistem prijavljanja možnega oz. dejanskega konflikta interesov ter sistemske ukrepe na področju skupnih javnih naročil.

Glede otroške kardiologije je poudarila, da se je kot ministrica v skladu s svojimi pristojnostmi vključevala v reševanje razmer na pediatrični kliniki, predvsem pa ukrepa v smeri urejanja medsebojnih odnosov med zaposlenimi. Odredila je več izrednih strokovnih nadzorov s svetovanjem za področje otroške kardiologije ter imenovala projektni svet za otroško kardiologijo, ki ga vodi mednarodno priznani srčni kirurg Igor Gregorič.

Opozorila je, da so vpleteni v otroški kardiologiji z medsebojnim javnim obtoževanjem namesto strokovne razprave poglobili nezaupanje staršev do tega programa, za ugled zdravnikov in ustanov pa so v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami in njihova poklicna združenja, je dodala.

Eden od očitkov v interpelaciji se nanaša tudi na dolge čakalne dobe. Kolar Celarčeva je poudarila, da Slovenija ni edina država s čakalnimi dobami, je pa med redkimi v EU, kjer imajo bolniki neposreden in takojšen dostop do zdravnikov na primarni ravni.

Poudarila je, da je skrajševanje čakalnih dob prioriteta njenega dela in dela vlade. "Ljudje resda čakajo na zdravstvene storitve, ampak dejstvo je, da nekaterim ne bi bilo treba čakati tako dolgo," je dejala in navedla podatek, da je bilo kar 60 odstotkov čakajočih nad dopustno čakalno dobo seznanjenih z možnostjo, da bi lahko do pregleda ali posega v sprejemljivem obdobju prišli drugje, a so to možnost zavrnili.

Tako je na tem seznamu več kot 20.000 bolnikov, ki bi zavrnili zdravstveno storitev, če bi jim jo ponudili, da jo izvedejo že jutri, saj ali čakajo na konkretnega zdravnika ali so uvrščeni na poznejši termin po lastni želji ali niso zmožni za poseg itd. Sicer pa problem dolgih čakalnih dob po ministričinih besedah rešujejo tako z dodatnim denarjem kot tudi z zakonodajnimi rešitvami, ki bodo na seji DZ v sprejemu prihodnji teden.

Odzvala se je tudi na očitek glede slabega poslovanja zdravstvenih zavodov. Poudarila je, da se je zdravstvu v zadnjih osmih letih odneslo več kot milijardo evrov, pri čemer pa so pravice ostale enake in noben bolnik ni ostal brez oskrbe. To rešujejo z interventnim zakonom, o katerem bodo poslanci odločali prihodnji teden, poleg tega bodo do 15. novembra pripravili ukrepe, ki bodo omogočili dvig cen zdravstvenih storitev v prihodnjem letu. Sistemsko pa to težavo rešujejo z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga z ministrstvom za finance nameravajo uskladiti do konca meseca.

Na očitek, da pripravlja zakonodajo v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo, pa je dejala, da jo preseneča, da očitek leti predvsem na tiste predpise, ki urejajo vprašanja javnega in zasebnega na področju zdravstva. Kot je dejala, je zavzemanje predlagateljev interpelacije za privatizacijo zdravstva v nasprotju z večinskim mnenjem prebivalstva, saj dve tretjini podpirata javni, solidarni in dostopni zdravstveni sistem.

Dejala je, da so zakoni, ki jih predlaga, nujne spremembe v zdravstvu in so v korist bolnikom, ne pa posameznim interesnim skupinam in kapitalu. "Ko boste čez nekaj dni odločali o zakonih, boste lahko upravičeno ponosni, da ste potrdili pomembne spremembe, ki izboljšujejo slovenski javni zdravstveni sistem," je še dejala poslancem.

VSE ANKETE

Ali soglašate, da se s prihodnjim šolskim letom uvede poučevanje slovenščine kot drugi jezik EU na nižjih šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem?