»Prednikom se moramo zahvaliti za dragocen zaklad«

Pogovor: Vojko Ražem, mojster suhozidne gradnje

A

torek, 4. decembra 2018 | 06:28

Detajl suhozidne gradnje na Krasu

Novica, da je Unesco vpisal suhozidno gradnjo v seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je zarisala marsikateri nasmeh na številnih obrazih. Med njimi je Vojko Ražem, doma iz Bazovice, ki se že dobro desetletje posveča obnavljanju in ovrednotenju tega našega kraškega kamnitega bogastva.

Kako bi strnili dragocenost kraške suhozidne gradnje?
Vsa zasluga gre našim prednikom, ki so začeli postavljati suhe zidove, hiške in sorodne objekte. Kamenje so morali izruvati iz zemlje, še posebno težko delo je bilo predvsem zaradi lastnosti terena na bregu pod Kontovelom in Križem. Večje oziroma težje kamne so potrebovali kot osnovo, na katere so nato postavljali manjše. Najpogosteje je bil zid visok do enega metra ali metra in 20 centimetrov. Dobi pa se tudi višje. V Bazovici imamo na primer približno dvesto let star Drečkov zid (Zagovje), ki je prava mojstrovina, v višino meri tri metre. Drevesa, ki so začela rasti v njegovi bližini, so se od njega »odstranila«, saj je izredno stabilen. Niti burja ga ni uničila.

V seznamu Unesca so vpisani suhozidni objekti iz osmih evropskih držav. Katere razlike je opaziti med posameznimi območji?
Teh je več in so kar opazne. V Sloveniji so precej podobni našim, že v Istri pa je kamen različen. Slednjega se namreč uspe lažje obdelati z različnim orodjem. Dovolj je pomisliti na tipične istrske kažune. Kraški kamen pa ni tak: kakršnega dobiš v naravi, takega moraš zložiti v plasti zidu in medsebojno čimbolje povezati.

Več v današnji torkovi izdaji Primorskega dnevnika.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

Za komentiranje morate biti prijavljeni


PRIMORSKI DNEVNIK PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU
VIRTUALNO JE RESNIČNO.
Na spletu govorim ali pišem samo to, kar si upam tudi osebno povedati.
SEM TO, KAR SPOROČAM.
Besede, ki jih izbiram, pripovedujejo o tem, kakšen sem; me predstavljajo.
PREDEN KAJ POVEMO, MORAMO POSLUŠATI.
Nihče nima vedno prav, tudi jaz ne. Druge poslušam s poštenostjo in odprtostjo.
O IDEJAH LAHKO RAZPRAVLJAMO.
Ljudi moramo spoštovati. Človeka, ki zagovarja mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne spreminjam v sovražnika, ki ga je treba uničiti.
ŽALITVE NISO ARGUMENTI.
Ne sprejemam žalitev in agresivnosti, niti v podporo mojih trditev.



VSE ANKETE

Ali soglašate s ponovno uvedbo razpela in z obveznim nošenjem haljic v tržaških občinskih vrtcih?

ostale novice

Današnji Pohod spomina odpade

Preložili so ga na prihodnjo soboto

8. decembra 2018 | 09:41

»RAIski« spomini Saše Rudolfa

Zadnjo knjigo novinarja in nekdanjega glavnega urednika informativnih programov slovenske redakcije javne radiotelevizije RAI so predstavili v Tržaškem knjižnem središču

8. decembra 2018 | 09:05

Obnova Trga Sv. Antona še ni dorečena

Projekt, ki je pred tedni prikapljal v javnost, je osnutek, ki ga bo Občina Trst še spreminjala

7. decembra 2018 | 19:35

»Kdor misli, da izobraževanje drago stane, naj preizkusi ignoranco«

Rektor Maurizio Fermeglia ob slovesnem odprtju 94. akademskega leta

8. decembra 2018 | 08:46

Guinnessov valček vabi

Že drugo leto zapored se bo Trst potegoval za svetovni rekord - Na trgu mora zaplesati 1511 parov

7. decembra 2018 | 18:34

Slovenščina potrebuje sistemsko rešitev

Pogovor z Matejko Grgič o vprašanju poučevanja slovenščine v slovenskih šolah v Italiji

8. decembra 2018 | 08:03

Dnevnik Il Piccolo v stiski

Novinarji se pritožujejo: zapostavljeni, brez ogrevanja in brez razvojnih perspektiv

7. decembra 2018 | 07:25